Tako. Vem, da sem še mlada, in da otrok (vsaj po načrtu) ne bom imela še nevem, tam nekje, približno 10 let. Ampak ni pomembno, boljše je, da mam načrte že v naprej. Odločila sem se, kako bom dala ime svojim otrokom (če in ko jih bom imela). =)
Za punčko: Zarja Ana, Isabela Tia Za fantka: Lovro, Nikola Še do predkratkim mi je bilo ime Matilda grozno. Potem pa sem prebrala eno knjigo, v kateri je bilo punčki tako ime. In če ga razdeliš, dobiš Ma in Tilda. Kar pomeni moja Tilda. Pa mi je postalo všeč. x) No ja, sej mam še nekaj časa, da se odločim za ime. Vem da je čudno, da imam že vse splanirano, ampak res hočem, da je pravo. Ker se mi smilijo otroci, katerih starši očitno niso veliko razmišljali, ko so jih poimenovali npr. Živa Groza, Lepa Torbica ali Jaka Racman. Ne vem za njih, ampak jaz bi bila na mestu otrok nesrečna in obupana. Predstavljajmo si: "Živjo, jaz sem pa Živa Groza." ali "Jaka, si gledal že risanko o Jaki Racmanu?" ali pa "O, vidim da je prišla tudi Lepa Torbica!" In se pogrezneš v tla! =) Pa dovolj o tem, sem se že preveč razpisala...
Kot da ni že preveč grozno dejstvo, da ni moje Miške lepotičke mačje že četrti dan in da nimam pojma kje je, pa da pogrešam njega in me zanima kako je, se še šola začne naslednji teden. In bo konec poletja smeha.
Če povzamemo celoto, izgleda nekako takole: - moje Miške ni in jaz ne vem kje je - vsakič ko pomislim nanjo, mi gre na jok - da skos razmišljam o njem in kot psihopat gledam v njegovo sliko - naslednji teden se začne šola - nenormalno zelo bi šla rada nazaj v Split - kmalu bo konec poletja - polna sem modric in se mi sanja ne, zakaj Ampak, če pogledamo še enkrat in vidimo dobre plati trenutnega položaja: - v šoli bom spet videla vse prijatelje, ki jih čez poletje nisem - doživela sem najlepše poletne počitnice v življenju - lahko sem vesela vsaj, da sem ga spoznala in ga bom še videla - da se vseeno lahko smejim in sanjam - da me čaka 10 mesecev dela (vmes tudi malo počitnic), potem pa znova poletje
In ko zaključim oboje, niti ni tako slabo. =) LIFE IS A SMILE.
Oznake: krneki, osebno |
